Trajnostna gradnja in prenova stavb predstavljata osnovo za razogljičenje stavbnega fonda do leta 2050.
Trajnostna gradnja in prenova sta ključni za trajnostni razvoj družbe. Ta v prvi fazi poteka skozi prepoznavanje celovitega pogleda na stavbo, ki poleg okoljskega, finančnega in sociološkega vidika vključuje tudi celoten tehničen in funkcionalni vidik.
Za trajnostno gradnjo velja, da stavbe v času načrtovanja, gradnje, obratovanja in odstranitve sledijo načelu skrbnega ravnanja z okoljem, krožnega gospodarstva in ohranjanja naravnih virov ter da sta njihova gradnja in uporaba ekonomična.
Trajnostna stavba
Trajnostno stavbo tako odlikujejo materiali z nizkimi vgrajenimi emisijami in energijo, čisti procesi gradnje, možnost recikliranja odpadkov, učinkovita razgradnja ali ponovna uporaba posameznih delov, energijska učinkovitost in ekonomičnost. Trajnostna stavba je tudi uporabniku prijazna, prispeva k človekovemu dobremu počutju, omogoča zdravo bivanje, je dolgoročno funkcionalna in pozitivno vpliva na ohranjanje družbenih in kulturnih vrednot.
Kazalniki trajnostne gradnje
Slovenski kazalniki trajnostne gradnje (kTG) temeljijo na EU okviru Level(s) in se vsebinsko prilagajajo nacionalnim okoliščinam graditve stavb.
V testno uporabo alfa verzije kTG se lahko vključijo vsi zainteresirani strokovnjaki s področja graditve stavb.
(izvajalci: GI ZRMK, ZAG, MOP, MZI).
Znak kakovosti v graditeljstvu
Nadgradnja Znaka kakovosti v graditeljstvu - »ZKG«- z novimi vsebinami v podporo razogljičenju stavbnega fonda. V pripravi je vsaj šest (6) novih vsebinskih kategorij ZKG, ki nastajajo s sodelovanjem stroke in pregledna platforma podeljenih ZKG. ZKG že skoraj 25 let podpira dobre odločitve pri gradnji stavb v Sloveniji.
Usposabljanje
Usposabljanje deležnikov stavbnega sektorja na področju učinkovite rabe energije, obnovljivih virov in zelenih tehnologij.
Do konca leta 2026 bo organiziranih 36 strokovnih usposabljanj, za usklajeno in usmerjeno pripravo in izvedbo prenove stavbnega fonda namenjenih strokovni javnosti in spodbujevalcem prenove stavb.
Prenova
Prenova stavb je zadnja leta postala stalnica v slovenskem prostoru. Na eni strani finančne spodbude in evropska sredstva na drugi strani pa novi organizacijski pristopi, sodoben zakonski okvir in vedno bolj utečene tehnične rešitve prispevajo k živahnejši, predvsem energetski, prenovi stavbnega fonda. Ambiciozni načrti države kažejo, da bo prenovo stavb v prihodnje treba pospešiti in ob tem zagotoviti celovitost in kakovost izvedenih ukrepov, seveda z za to usposobljenimi strokovnjaki.
Krepitev sposobnosti za širšo prenovo
Kot družba se vedno bolj zavedamo, da moramo k prenovi pristopiti širše, upoštevaje tudi druge bistvene lastnosti stavb, še posebej zaradi precejšnje potresne ogroženosti Slovenije. Kompleksnost širše prenove stavb terja ne le poglobljeno znanje na posameznih strokovnih področjih pač pa tudi veščine medsebojnega sodelovanja pri pripravi in izvedbi celovitih, dolgoročno gospodarnih, zdravih, okolju prijaznih in varnih projektov prenove, z mislijo na celotni življenjski cikel.
Razvoj nacionalne verzije kazalnikov trajnostne gradnje, od zgodnjih idejnih rešitev do uspešne implementacije v prakso, je vsebinsko odvisen od širšega strokovnega okvira, ki ga opredeljuje več dejavnikov. Na kratko jih lahko povzamemo takole:
Ključni deležniki, njihova pripravljenost ter usposobljenost za uporabo kazalnikov trajnostne gradnje.
Znanje, izkušnje, pilotni primeri in primeri dobre praks.
Programska orodja, nacionalno prilagojenih vhodni podatki in primerjalne vrednosti.
Nacionalna zakonodaja – gradbena zakonodaja ter zakonodaja na področju zelenega javnega naročanja.
Informacije o življenjskem ciklu stavbe
Kot država smo se zavezali k ambicioznim podnebno energetskim ciljem, ki vključujejo razogljičenje stavbnega fonda do leta 2050. A večina današnjih stavb bo predvidoma do leta 2050 še vedno v uporabi. Zato moramo naš stavbni fond postopoma energetsko prenoviti, prenova mora biti intenzivna po obsegu in učinkih, ob sočasnem ohranjanju značilnosti stavbne dediščine. Do leta 2050 bo energetsko prenovljenih 74 % enostanovanjskih in 91 % večstanovanjskih stavb (osnutek DSEPS do 2050). Vsako leto moramo po evropski zakonodaji prenoviti vsaj 3% stavb ožjega javnega sektorja, kar terja tudi pospešeno uvajanje novih finančnih mehanizmov. S koncem leta 2020 je gradnja skoraj nič-energijskih stavb postala obvezna za vse.
Zastavljeni okvir kliče po uspešnem prenosu tehnološko inovativnih in hkrati gospodarnih rešitev za gradnjo in bivanje v visoko energetsko učinkovitih stavbah v konkretne projekte novogradenj in prenov. Primeri dobre prakse na področju trajnostnih, visoko energijsko učinkovitih stavb v Sloveniji dajejo razlog za optimizem in utirajo pot zelenim tehnologijam in sodobnim pristopom tudi pri prenovi stavb.
Postopoma v prakso prodira načelo graditve z mislijo na celotni življenjski cikel stavbe. Temu ta čas sledi tudi priprava nacionalnih meril za trajnostno gradnjo in vzpostavitev podpornega okolja v obliki znanj, podatkovnih baz in analitičnih orodij. Nacionalni kazalniki trajnostne gradnje, ki nastajajo v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE bodo po pristopu usklajeni z evropskim sistemom Level(s) in vsebinsko prilagojeni nacionalnim okoliščinam graditve stavb.